Pri postopku ekstrudiranja cevi se polimerna zrnca talijo v batnici, kjer se s pomočjo vrtečega polža potiskajo proti koncu batnice. Zunanja toplota v kombinaciji strižno toploto (zaradi drgnjenja granul med seboj) stopi polimer. Stopljeni polimer se nato potiska naprej, dokler ne doseže jeklene matrice, kjer se oblikuje v obliko cevi. Neprekinjena cev polimera se iztisne v dolgo hladilno kopel (ali vrsto hladilnih kopeli) v skladu z dimenzijami matrice, da se oblikujeta notranji in zunanji premer cevi. Cev se najprej ohlaja pod vakumom z vodo, da se določi zunanji premer cevi in nato v plavajočem "torpedom" z notranjim hlajenjem, da se določi notranji premer. V nadaljevanju faze ohlajanja se cev še bolj ohladi s pomočjo vode, ki se jo razprši na zunanjo površino cevi. Na koncu linije se lahko cev, če je polimer dovolj prožen za to (npr. PVC), navije v kolute ali razreže na dolžine za prevoz na končno mesto uporabe. Ekstrudirane cevi imajo lahko manjši ali večji premer. Cevi se lahko uporabljajo za tlačne cevi za transport tekočin in plinov, kot tudi za netlačni transport odpadnih voda. Različica ekstrudirane cevi je tudi dvostenska cev, pri kateri je notranja površina cevi razmeroma gladka, zunanja pa ima koncentrične obroče, oblikovane z vakuumom - ti zunanji obroči zagotavljajo določeno stopnjo odpornosti proti obrabi, kadar so cevi položene pod cestami ali na drugih mestih, kjer bi se zaradi velikih obremenitev standardna gladka cev lahko deformirala. Dvostenske cevi se pogosto uporabljajo za podatkovne/signalne kable in za energetske kable. Barvna cevi pogosto označuje, kaj se v cevi prenaša - modra za vodo, rumena za plin, vijolična za podatke itd.
